1. UVOD

Vse kar je napisano, je znano. In vse kar je znano, se udejanja v življenju. Življenje je reka rojevanja, raziskovanja, spoznavanja novih odnosov, je dotik, je beseda, je objem, je iskren stisk roke ter harmonija dobrega in slabega.

Danes živimo v visoko tehnološki razviti civilizaciji, kjer je preprosto funkcionalno naravno gibanje nadomestila prekomerna uporaba tehnologije. Zdaj sedimo za štirimi stenami, bijemo bitko s časom in z umetno ustvarjeno popolnost. Potujemo v sedečem položaju, zaprti v tehnološko umetno inteligentno kvadratno škatlo na štirih valjih iz kavčuka, drvimo v dimu nafte po neskončni sivini katrana vse do obljubljenih krajev. Ure in ure presedimo pred računalnikom, televizorjem in naravne oblike gibanja, izvorni refleksi gibanja in preživetja izumirajo v našem bitu, centralnem živčnem sistemu, možganih in hrbtenjači.

A v resnici smo rojeni za gibanje, tek, hojo, plavanje, skakanje, hojo, plezanje, lazenje in tako moramo živeti, udejanjati to v naravnem okolju. Tam resnično dihamo svež zrak, vse do svojih celic, in svež zrak skrbi za dobro delovanje našega telesa.

Naši predniki so živeli z naravo, jo poznali, čutili, spoštovali, se zavedali njene lepote in jo ohranjali, ker jim je dajala osnovne stvari za preživetje (čist zrak, čisto vodo, čisto zemljo, živo-naravno hrano, bivalni prostor ob čistih rekah, bivalni prostor v gozdovih itd.). Bila sta jim omogočena naravna evolucijska pot preživetja in razvoj človeštva na materi Zemlji. Da se je to vse udejanjalo, so se razvijale naravne oblike gibanja, preživetja in dela.

Nekoč smo živeli v naravnih jamah, danes živimo v kvadrasto umetno ustvarjenih jamah.

Moški – lovci smo pretekli, prehodili na tisoče kilometrov, lovili hrano za preživetje, raziskovali bogastvo narave, urili svoje fizično telo, um in duha skozi divjino preživetja, bili v naravi in se urili v viharjih preživetja moči narave. Ženske so prav tako raziskovale bogastvo narave, razvijale, ohranjale svoje ročne spretnosti, bile povezane z izvorom Stvarstva, izdelovale naravne izdelke za preživetje, nabirale, raziskovale nove rastline, vode in pristna narava ženskega lika je ohranjala harmonijo naravne evolucije človeštva.

 

 

Zavedali smo se vrednost svojega naravnega telesa, ohranjali smo ga skozi divjino preživetja in nekoč je bilo zavedanje naših prednikov, da Mati Zemlja ni od nikogar, le da jo moramo čuvati, skrbeti zanj in si jo brezpogojno deliti, ohranjati njena naravna bogastva. Ni bilo meja v naravi. Vsem je bila dostopna takšna kot je; živa, popolna, lepa in ovita v skrivnostno moč Mati Zemlje.

Skozi evolucijo človeštva se ponovno vračamo nazaj k naravi. Prišel je čas, da se poglobimo v svoj način življenja in se obrnemo nazaj k naravi. Narava – mati Zemlja je naš dom, ki nam daje vse, da lahko preživimo in izboljšujemo kvaliteto življenja.

V naravi najdemo osnovne elemente surovin, s katerimi lahko preživimo in s tem spoznavamo samega sebe, svojo bit in smisel življenja.

Gibanje v naravi je danes sprostitev, odtujitev od sodobnega sveta, vrveža in tam lahko človek najde mir, doživi lepoto narave, se nadiha svežega zraka in začuti svoje telo. Globok vdih in izdih skozi nos, gibanje v naravi, poslušanje utripa srca in zvoka narave, opazovanje, čutenje barv v naravi so lahko danes odlična antistresna terapija.

Narava, divje živali, gozdovi, travniki, cvetlice, žuželke, gore, hribi, reke, izviri voda so okolje, kjer se naravni človek vrača k svojemu bitu izvora, ozaveščati bistvo naravnega poslanstva, spoznavati poti svojih prednikov in le tako lahko govorimo o normalnem evolucijskem razvoju človeštva. Barve in zvoki narave, doživljanje naravnega zakona v divjini narave, dotik trave, cvetlice, drevesa, poslušanje gozdnega potočka in še kaj, vse to je danes zdravilo in jedro biološkega razvoja naravnega človeka.

Brez vključevanja in spoznavanja naravnega vidika življenja, gibanja, vidika subjektivnega učenja in dela v naravi, z naravo, preživljanje prostega časa v naravnem okolju bomo težko ponovno vzpostavili ravnovesje v biološkem, duševnem in duhovnem razvoju naše biti.

 

 

1.1. LAŽJE GIBALNE DISFUNKCIJE ČLOVEKA

Zaradi načina življenja in zgornjega opisa se danes srečujemo z naslednjimi gibalnimi disfunkcijami.

 

Ciljni vzroki za gibalne disfunkcije so:

  • Sedenje je postalo prilagojeno naravno gibanje.
  • Prevozna sredstva so prekomerno zamenjala naravno obliko gibanja (hoja, tek, skakanje, plezanje).
  • Prekomerna uporaba virtualne in sodobne tehnologije je zamenjala naravne socialne vrednote življenjskega obstoja in naravnega razvoja naše biti.
  • Človek je prekomerno umsko obremenjen z informacijami, ki jih dobiva tekom vsakega dneva.
  • Nepravilno dihanje človeka, saj mi zelo težko dihamo skozi nos.
  • Porušeno je funkcionalno delovanje ledveno – kolčnega sistema v gibanju
  • Senzomotorično ugašanje ledveno – kolčnega sistema
  • Zapiranje prsnega koša, naprej povešena ramena in povečan fleksorski refleks. Sprednja kinematična veriga mišic celotnega telesa je preobremenjena in posledično zakrčena.
  • Slaba motorična kontrola dihalnih mišic (dihalna mišica – diafragma, pomožne dihalne mišice, mišice prsnega koša, široka hrbtna mišica).
  • Deformirani položaji spodnjih okončin, stopal, kolen.
  • Položaj ramenskega sklopa je prekomerno, anteriorno pomaknjen.
  • Slaba in prekomerna uporaba kolčnega sistema v položaju fleksije celotnega telesa.
  • Porušeno je delovanje asimetričnega rotacijskega gibanja v kolčnem sistemu.
  • Premalo tekočine in vnosa vode v telo, kar neposredno vpliva na delovanje živčnomotoričnega sistema.

 

 

 

1.1 LAŽJE GIBALNE DISFUNKCIJE ČLOVEKA

Aktivacija zadnje kinematične verige je danes v splošnem življenju človeka neaktivna. Neaktivnost zadnje kinematične verige je vidna v sodobni postavi človeka.

Slika 1: Sodobna postava človeka

 

Opis položaja sodobne postave človeka.

  • Glava je anteriorno pomaknjena naprej, vratna hrbtenica je v fleksiji.
  • Ramenski sklop je anteriorno pomaknjen naprej, prsne mišice so kratke, slabotna je aktivacija zadnje kinematične verige ramenskega sklopa.
  • Prisotna je kifoza v prsnem predelu hrbtenice.
  • Medenica je posteriorno pomaknjena naprej, v sedeči položaj v kolčnem sistemu.
  • Ekstenzorji kolka – mišica hamstring je preveč neaktivna in kratka.
  • Fleksorji kolka so prekomerno aktivni – iliopsoas.
  • Mišice obliques abdominal so šibke.
  • Mišice gluteus so šibke.
  • Zgornji del trebušnih mišic je zelo močan.
  • Gleženj je v inverziji.
  • Stopalo je plosko – ni ustreznega stopalnega loka.

 

 

2.POMEN ZADNJE KINEMATIČNE VERIGE MIŠIC

Zadnja funkcionalna kinematična veriga trupa in spodnjih okončin se začne na zadnjem delu telesa. Izvor zadnje kinematične verige se prične od subkortikalnega predela možganov nato potuje preko lokalnih in globalnih mišičnih struktur hrbtenice in kolčnega sistema. Konča pa se na fascialni liniji spodnjega predela stopalnega loka.

 

Muskulatura Mobilna muskulatura Globalna muskulatura Lokalna muskulatura

 

kosti

 

mišica mišica mišica
distalni del humerusa

 

latissimus dorsi

ledvena dorzalna fascija

križnična fascija

 

longissimus

eksternal oblique

spinalis

multifidus

dihalna mišica

medenično dno

posteriorni fascialni del psoas major

 

križnica

 

gluteus maximus

hamstring

 

gluteus medius

deep gluteus maximus

superior adductor magnus

 

piriformis

 

glava femurja

 

vastus lateralis sartorius

 

 
pogačica

 

subpatellarni tendon    
tibalna grča gastrocnemius

soleus

triceps Surae

 

popliteus  

Povzeto po Myers T. (2009) str. 170–177, 264-265 in Comerford, M. & Mottram, S., (2012).

Slika 2: Mobilna kinematična linija

Slika 3: Lokalno-globalna kinematična linija

 

2.1. MIŠICE, KI JIH JE POTREBNO UPORABLJATI V TRUPU in KOLČNEM SISTEMU

 

1. Globalni stabilizatorji trupa 2. Mobilni stabilizatorji trupa
·         anterior psoas

·         multifidus

·         oblique vlakna od quadratum lumborum

·         trapezius (spodnji, srednji, zgornji)

·         serratus anterior

·         abdominal obliques

·         longissimus

·         iliocostalis

·         laternalna vlakna od quadratum lumborum

·         rectus abdominis

·         pectoralis minor

·         rhomboideus

·         latissimus dorsi

 

  1. Lokalni stabilizatorji trupa in kolčnega sistema
  • mišica multifidus
  • mišice medeničnega dna
  • mišica obligues internal, external
  • diafragma (dihalna mišica)
  • mišica posterior psoas
  • mišica piriformis
  • mišica gluteus medius
  • mišica transversus abdominis

 

Povzeto po: Comerford, M., 2004. Core Stability: priorities in rehab of the athlete. SportEx Medicine (22), str. 15–22.

 

2.2. LOKALNO MIŠIČNO ŽIVČNA KONTROLA KOLČNEGA SISTEMA

Slika 4: Prečni prerez trebušne votline

 

Slika 5: Trebušni cilinder

Za delovanje lokalnomišične kontrole kolčnega sistema je pomembno pravilno delovanje dihalne mišice, mišic medeničnega dna, mišic transverus abdominis in multifidus.

Na tem se gradi osnova živčnomišičnega delovanja kolčnega sistema.

 

2.3. FUNKCIONALNO GIBALNI POMEN LEDVENO – KOLČNEGA SISTEMA

Slika 6.: Ledveno – kolčni sistem

Ledveno – kolčni sistem (LISK)

  • Je center amortizacije gibanja in deluje kot motor gibanja.
  • V tem segmentu je kinematično biomehansko središče telesa.
  • Je funkcionalno gibalni motor našega gibanja, ki je sestavljen iz levega in desnega funkcionalno gibalnega kolesa, vmes je križnica, ki prevzema povezovalno vlogo.
  • V tem predelu je ogromna količina – masa – mišično-živčnih struktur, ki na žalost zaradi načina sodobnega življenja popolnoma izumirajo in so atrofirane.
  • Živčno-mišično funkcionalen LISK. deluje kot žogica pri amortizaciji našega gibanja v stoji. Vse sile se iz stopala vračajo preko povratne živčno-mišične kinematične zanke v center amortizacije gibanja.
  • Če se gibljemo v opori spredaj, LISK. prevzema še večjo funkcionalno živčno-mišično vlogo kot stabilizator funkcionalne drže telesa. Je glavni vijak – trebušni cilinder. Pri gibanju v ospredje prihaja večja aktivacija lokalnih in globalnih stabilizatorjev LISK-a.

Če imamo porušeno osnovno statiko mišičnoskeletnega ravnovesja v mirovanju in dinamičnega v gibanju, prihaja do prekomerne kompenzacije z mobilnimi stabilizatorji živčno-mišičnega sistema.

Do teh motenj prihaja pri biološkem razvoju otroka, ki je vse bolj in bolj enostransko obremenjen. Prevladuje fleksorski refleks v ramenskem in kolčnem sistemu. V daljšem časovnem obdobju to otroka v biološkem razvoju pripelje do gibalne disfunkcije in poškodbe v gibanju.

S tem prihaja do velikih tlačnih sil med gibanjem, prekomernih asimetričnih obremenitev na medvretenčne ploščice, križnico, do nabijanje kolkov, skolioz in kifoz hrbtenice, nepravilne tehnike gibanja, dihanja, slabe medmišične koordinacije in funkcionalne gibljivosti LISK-a.

Pomembna je pravilna aktivacija oz. uporaba mišic medeničnega dna, mišic stabilizatorjev trupa (mišica multifidus, mišica transversus), mišic stabilizatorja kolčnega sistema (mišica piriformis), mišic gluteus medius, mišic obliques internus in eksternus ter pravilna uporaba dihalne mišice.

Vloga mišice psoas je kot lokalni stabilizator kolčnega ilio-sakralnega sistema.

Pri kroničnih težavah v ledveno ilio-sakralnem kolčnem sistemu se lahko uporablja tudi diagnostični ultrazvok, kjer pacientu prikažemo določeno mišico na zaslonu, ki se jo nato skupaj z terapevtom uči uporabljati oz. aktivirat. To metodo lahko uporabljamo za motorično učenje.

Pravilno sedenje in dihanje omogoča uporabo lokalnih stabilizatorjev trupa (m.multifidus, m. diafragma, m. transversus …. itd)

Slika 7. Mišice multifidus

 

Slika 8. : Pravilno dihanje in delovanje dihalne mišice (m.difragma je mišica medeničnega dna).

Dihalna mišica, mišica transversus in mišice multifidus so osnova za pravilno aktivacijo harmonijo delovanja celotnega trebušnega steznika.

 

 

2.4 SENZOMOTORIČNO UGAŠANJE LEDVENO – KOLČNEGA SISTEMA

Na sliki je vidno ugašanje globalnega in lokalnega mišičnega sistema. Živčni refleksi, ki delujejo na ravni ledvene hrbtenjače L1-L5, popolnoma ugašajo. Vse to se povezuje s pravilnim delovanjem malih možganov, možganskega debla, limbičnega sistema, amigdale, ravnotežnega organa in motorične skorje.

To povezovanje in delovanje nevronskih in živčnih poti se je spremenilo, ker je človek preveč umsko obremenjen, način življenja ga je odpeljal v popolno rutino, vse preveč je sistematičnega ponavljanja, urjenja, enostranskih gibov, psihične utrujenosti, sedenja, vstajanja, hoje po ravni podlagi, prekomerne uporabe prevoznih sredstev na sekundarni vir itd.

 

Slika 9: Ugašanje živčno mišične aktivacije v ledvenem predelu hrbtenice

 

  1. ENA IZMED REŠITEV SO PREVENTIVNE VAJE ZA HRBTENICO IN KOLČNI SISTEM S POMOČJO PILATES ŽOGICE
1.Vaja

V opori  pokrčeno spredaj na nestabilni površini-pilates žogici izvajamo izmenično ekstenzijo z  L – roko ali D – roko.

A)       ZAČETNI POLOŽAJ

B)       KONČNI POLOŽAJ

 

Vaja za krepitev osrednje globalne kinematične fascialne linije.

Vdih je skozi nos in izdih nos. Izdih je daljši 2-3sekunde od vdiha.

Pomembno je da vzdržujemo nevtralni položaj hrbetnice.

Kot med stegni in trupom je 90 stopinj.

2.Vaja

A) V aktivni stoji izvajanje pravilnega dihanja s trebušno dihalno mišico

 

 

A)       ZAČETNI POLOŽAJ

 

B)       KONČNI POLOŽAJ

 

Vaja za krepitev osrednje globalne kinematične fascialne linije.

Pred pričetkom izvajanja vaje kolena rahlo pokrčite, težišče telesa je na sprednjem delu stopala in hrbtenica je v nevtralnem položaju.

Obremenitev je ekscentrična na dihalno trebušno mišico, saj s prsti na pilates žogico ustvarjamo obremenitev – upor na trebušno osteno.

Vdih je skozi nos in izdih nos. Izdih je daljši 2-3sekunde od vdiha.

Pomembno je, da izdihujemo v tla skozi svoja stopala.

 

 

 

  1. ENA IZMED REŠITEV SO PREVENTIVNE VAJE ZA HRBTENICO IN KOLČNI SISTEM S POMOČJO PILATES ŽOGICE

 

3.Vaja

V leži hrbtno pokrčeno na nestabilni površini-pilates žogici izvajajamo asimetrični upogib v kolčnem sistemu.

A)       ZAČETNI POLOŽAJ

B)       KONČNI POLOŽAJ

 

Vaja za krepitev osrednje globalne kinematične fascialne linije.

Vdih je skozi nos in izdih nos. Izdih je daljši 2-3sekunde od vdiha.

4.Vaja

A)Izvajanje trebušnih v sedu skrčno simetrično.

 

B)Izvajanje trebušnih v sedu skrčno asimetrično.

 

A)       ZAČETNI POLOŽAJ

B)       KONČNI POLOŽAJ

 

Vaja za krepitev osrednje globalne kinematične fascialne linije.

Obremenitev je ekscentrična.

Vdih je skozi nos in izdih nos. Izdih je daljši 2-3sekunde od vdiha.

 

Članek napisal:

Uroš Jelen, prof.švzg in spec. kinezioterapevt

 

 

Literatura:

 

  • Bregman, R. (2021). Človeštvo. Vida založba.

 

  • Comerford, M. & Mottram, S. (2001). Movement and stability dysfunction – contemporary developments. Manual Therapy, 6(1), pp. 15–26.

 

  • Comerford, M., (2004). Core Stability: priorities in rehab of the athlete. SportEx Medicine (22), pp. 15–

 

  • Comerford, M. & Mottram, S., (2008). A new perspective in risk assessment. Physical Therapy in Sport (9), pp. 40–51.

 

  • Comerford, M. & Mottram, S., (2008). The Movement Solution, Understanding movement/function, Core Stability.

 

  • Comerford, M. & Mottram, S., (2012). Kinetic Control. The Management of Uncontrolled Movement. Elseiver.

 

  • Corre, E. (2013). MovNat.The Philosophy and Practice of Natural Movement

 

  • Gibbons, J. (2020). The Vital Nerves . Lotus Chichester-England.

 

  • Gibbons, J. (2017). Functional Anatomy of the Pelvis and the Sacroiliac Joint. Lotus Chichester-England.
  • Gokhale, E. (2015). Rešite se bolečin v hrbtu v osmih korakih. Stella.

 

  • Myers, T. (2020). Anatomy Trains. Myofascial Meridians for Manual and Movement Therapist. Fourth Edition, Elseiver.

 

  • Myers, T. (2009). Anatomy Trains. Myofascial Meridians for Manual and Movement Therapist. Second Edition, Elseiver.

 

  • Neumann, Donald (2010): Kinesiology of the Musculoskeletal system: Foundations for Physical Rehabilitation. Missouri: Mosby Elsevier

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košaricaje prazenNazaj v trgovino